Ponedeljek, 15 Julij 2013

12 tez za novi davek na nepremičnine

Oceni ta prispevek
(1 glas)

Odprto pismo Alenki Bratušek, Predsednici Vlade RS

Spoštovana gospa Alenka Bratušek, Predsednica Vlade RS, ko ste zatečeno ustavno ekonomsko doktrino iztrgali iz rok vsakokratne koalicije in jo nadgradili z doktrino o uravnoteženem financiranju javne porabe, ste tudi zadolževanje države dali v roke dvotretjinske večine glasov vseh poslancev.

Ob tem mi Vaša izjava, pogumna v pogojih zatečenega pomanjkanja družbene odgovornosti in laissez-faire učinkovitosti tako v javnem kot zasebnem sektorju, da bo Slovenija tudi po ustavni spremembi ostala socialna in solidarna država, vliva novo upanje. Še več upanja mi vliva Vaš minister dr. Uroš Čufer, ko je med razloge za sprejem novega zakona o davku na nepremičnine, dodal še pojem pravičnosti: »Principa pravičnosti in solidarnosti narekujeta, da se davčno breme, seveda v okviru družbenega konsenza, sorazmerno porazdeli tudi glede na kazalce bogastva«.

Vendar sta z ministrom v zakonski osnutek vnesla cilje, načela in poglavitne rešitve, ki se zde sui generis, v kolikor niso navezane na Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF iz maja 2012 in na glede nepremičnin sprideni Zakon o izvrševanju proračunov RS 2013 in 2014 – ZIPRS1314 iz decembra 2012. Za razliko od Vajinega koncepta trajno obdavčiti tako »aktivno« kot »pasivno« nepremično premoženje, je bil Janša-Šuštaršičev koncept začasno obdavčiti samo »pasivno« nepremično premoženje večje vrednosti v lasti istega lastnika, ki ni v poslovni funkciji in kar naj bi menda v proračun prineslo 160.000.000 evrov. Ostali ministri, ki so praviloma obremenjeni s kontinuiteto neustavnosti, nezakonitosti in jalovosti na področjih, ki jih pokrivajo, pa Vama tudi niso postregli z obvezno ustavno podlago, konceptom reforme zemljiške politike in posameznimi rešitvami na svojih področjih. Večina ministrov pa v taki ali drugačni funkciji nosi tudi breme protiustavnega opuščanja nadzora nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti, pa tudi breme ljubljanske nepremičninske izkušnje vključno z mrtvim projektom »Ljubljana glavno mesto RS«, ki sta ga vodila dr. Virant in župan Janković.

Da se morata z ministrom odreči kontinuiteti z ZUJF in ZIPRS1314, je dokaz mizeren davčni izplen v letu 2012 celo pod milionom evrov in napovedan izplen cca 20 milionov evrov v letu 2013. Prvi je rezultat protipravnega (Pojasnilo MF, številka: 007-253/2012/131 iz avgusta 2012) tovarišijskega dobrikanja jalovega ministra Šušteršiča z »gospodarstvom«, beri: z lastniki presežnega »mrtvega kapitala« izven funkcije oz. z generatorji avtohtone nepremičninske krize (z bankami, lizing hišami, lizingojemalci, nemarnimi občinami, »profitnimi« stanovanjskimi skladi, stečajnimi upravitelji, nepremičninskimi lobisti, prepotentnimi »razvojnimi« biroji, gradbeniki, lastniki drugim pripadajočih stanovanjskih funkcionalnih zemljišč, špekulativnimi velikimi lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč …), drugi izplen pa rezultat »legalizacije« taistega dobrikanja z ZIPRS1314, ker, seveda, jalova Janševa vlada ne zdrži zakonov lastne koalicije. Kdo bo odgovoren za tak mizeren izplen, ki ne upravičuje niti uvedbe ZUJF-a samega? Janša, Šuštaršič ali njegova jalova Davčna uprava RS, Černač ali njegov jalov Register nepremičnin? Kdo bo odgovoren, da je obdavčenje doletelo le zasebni stanovanjski fond z urejenim lastništvom, (neprofitnim) najemodajalstvom in pravilno ovrednotenim, na drugi strani pa ni doletelo vsega ostalega nepremičnega premoženja praviloma z malomarno in špekulativno urejenim lastništvom in ovrednotenjem.

Tudi osnutek zakona o davku na nepremičnine ne razbremenjuje stanovanjskega premoženja, malomarnosti in špekulativnosti drugod pa pušča prosto pot še kar lep čas in brez sankcij. Registru nepremičnin omogoča neažurnost in malomarnost kar po defaultu, kar je idealen micelij tudi korupcije, ko mala sistemska ali tolerirana »zamuda« vnosa izvornega podatka postane velik izpad davka. Kakor je osnutek napisan, je vnesel napetosti na marsikatero področje, zato ga poglejmo v luči Ustave RS, ki je obvezno, obenem pa vrednostno, sistemsko in operativno najrelevantnejše izhodišče vsakega zakona. V razmerjih smotrnosti in pravičnosti ter javne koristi in svobodne gospodarske pobude so za obdavčenje nepremičnin pomembna določila:

  • 66. člena (lastnina): Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija;
  • 71. člena (varstvo zemljišč): Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih;
  • 72. člena (zdravo življenjsko okolje): Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti;
  • 73. člena (varovanje naravne in kulturne dediščine): Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
  • 74. člena (podjetništvo): Gospodarska pobuda je svobodna. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo;
  • 78. člena (primerno stanovanje): Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje;
  • 142. člena (dohodki občine): Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanje svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva;
  • 144. člena (nadzor državnih organov): Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti;
  • 146. člena (financiranje države in lokalnih skupnosti): Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami;
  • 147. člena (davki): Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon.

Na ustavni osnovi predlagamo k osnutku zakona:

(1) z vidika primernega stanovanja in detajkunizacije funkcionalnih zemljišč:

  • Davka se ne plačuje za 35 m2 uporabne stanovanjske površine na lastnika-rezidenta in 20 m2 uporabne stanovanjske površine na vsakega ožjega družinskega člana-rezidenta;
  • Davka se ne plačuje tudi za nerezidenčno stanovanje, v katerem je prijavljen brezprofiten najem v skladu z določili o upravičencih in po postopku, določenim s stanovanjskim zakonom;
  • Davčna stopnja za k eni ali več stavbam pripadajoče zemljišče, na katerem ni teh stavb, pa (so)lastnina vsakokratnih lastnikov oz. etažnih lastnikov te stavbe ali več stavb na tem zemljišču še ni določena, znaša 1,50 % vrednosti zemljišča, ovrednotenega iz naslova namenske rabe;
  • Davčna stopnja za tisti del k eni ali več stavbam pripadajočega zemljišča, ki presega velikost funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele po določbah, merilih in/ali pogojih iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe ali več stavb, znaša 1,50 % vrednosti zemljišča, ovrednotenega iz naslova namenske rabe.

(2) za gorska in hribovita območja ter območja naravne in kulturne dediščine:

  • Davka se ne plačuje od zemljišč, stavb, objektov ali drugih nepremičnin na območju Triglavskega narodnega parka ali na drugem zavarovanem območju, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena;
  • Davka se ne plačuje od stavbe, objekta ali druge nepremičnine, razglašene kot posamezni nepremični kulturni spomenik državnega pomena, ali od enovite skupine stavb, naselja ali njegovega dela, arheološkega najdišča ali območja kulturne krajine, razglašene kot spomeniško območje državnega pomena;
  • Davčne stopnje, določene s tem zakonom za zemljišča in za stavbe, dele stavb in za druge objekte s pripadajočimi zemljišči, se zmanjšajo za 50 % na gorskih, hribovitih in demografsko ogroženih območjih, na ekološko pomembnih območjih ekosistemov, habitatov, Nature 2000, krajine, parkov ali drugih naravnih vrednot, zavarovanih z aktom o zavarovanju lokacije ali območja regijskega ali lokalnega pomena;
  • Davčne stopnje, določene s tem zakonom za zemljišča in za stavbe, dele stavb in za druge objekte s pripadajočimi zemljišči, se zmanjšajo za 50 % na lokaciji posamičnega nepremičnega kulturnega spomenika ali na spomeniškem območju regijskega ali lokalnega pomena;

(3) za razmerja med prihodki proračunov občin in republike ter učinkovitosti davčnih organov:

  • Davek od nepremičnin je prihodek občin v višini 80 % vplačil. 20 % vplačil pripada Proračunu Republike Slovenije za nadomestitev uveljavljenih oprostitev na gorskih in hribovitih območjih ter območjih naravne in kulturne dediščine, in za finančno izravnavo razvojnih gospodarskih nesorazmerij med regijami in med občinami ter urbanim in podeželjskim prostorom in infrastrukturo (vključno s klimatskimi spremembami povzročenimi preventivnimi hidro in agrooperacijami);
  • Nepremičnina postane predmet obdavčitve 1. januarja po letu, v katerem je nastala davčna obveznost, ki je dva-kratna za nepremičnino neskladno namenski rabi, tri-kratna za nedovoljeno gradnjo (s svojstvom nelegalne, neskladne ali nevarne gradnje) in šest-kratna za nedovoljeno gradnjo na zavarovanih območjih. Za evidentiranje in vrednotenje nepremičnine v Registru nepremičnin takoj, ko so izpolnjeni osnovni pogoje za njeno določitev v registru, so odgovorni lastniki in GURS. Naknadna izpolnitev vseh pogojev (vključno s statusnimi, recimo javno dobro) za vpis v register ni razlog za priznanje davčne oprostitve za nazaj;
  • Podatki se v register nepremičnin praviloma pridobivajo iz javnih zbirk podatkov (zemljiška knjiga, zemljiški kataster, kataster stavb, centralni register prebivalstva, poslovni register itd.). Za pravilnost in pravočasnost podatkov so odgovorni lastniki in državni ter sodni organi, ki zapadejo tudi nadzoru in globam »davčne policije« (gradbeni inšpektorji so tej »policiji« le v strokovno asistenco), za pravilnost in pravočasnost podatkov, ki se pridobivajo z vprašalnikom GURS-a pa sta odgovorna lastnik in GURS;
  • Za zamude, napačne pridobljene podatke za določitev nepremičnine v Registru nepremičnin, napačen vnos podatkov v register in napačno vrednotenje zapadejo lastniki in GURS nadzoru in globam »davčne policije«. Zamude in napačni podatki s strani države, občin in drugih javnopravnih subjektov pri pripravi in vnosu nepremičninskih premoženjskih evidenc (bilanc) v Register nepremičnin zapadejo tudi upravnemu nadzoru ministrstva za finance.

Ob modelu obdavčitve, ki bi upošteval zgornjih »12 tez« vidim možnost pravične in solidarne sorazmerne porazdelitve davčnega bremena tudi glede na kazalce bogastva, simulacije višin davčnih stopenj v tem okviru pa vidim kot način vsakokratne davčne politike, bodisi krizne bodisi stimulativne. Družbeni konsenz takih dimenzij pa mimo ustavnih vrednot in določil itak ni možen.

Prebrano 4476 krat Nazadnje urejano na Ponedeljek, 15 September 2014 19:33

Naša spletna stran uporablja piškotke, s katerimi dosežemo boljše delovanje, obiskovalcem nudimo preprostejše brskanje po strani ter zagotavljamo celostno delovanje. Piškotki ne vsebujejo osebnih informacij posameznika. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

EU Cookie Directive Module Information