Natisni to stran
Nedelja, 10 April 2016

Odprto pismo dr. Milanu Brglezu, predsedniku Državnega zbora RS

Napisal 

Spoštovani dr. Milan Brglez, Predsednik DZ RS,

na Državni zbor se obračam z odprtim pismom »Agonija Stožic« kot bivši a še vedno družbeno odgovorni ljubljanski mestni svetnik. S tremi članki, Dosje Stožice, 1. del – zloraba javno zasebnega partnerstva, Dosje Stožice, 2. del – disfunkcionalni stadion in zloraba »evropskih sredstev« in Dosje Stožice, 3. del – zloraba sedmih bank, zloraba DUTB – ko bremena postanejo nov koncept, ki so podstat

in obrazložitev tega pisma, so seznanjeni ljubljanski mestni svetniki, banke, organi pregona in generalni sekretar SMC že od lanske jeseni.

Dodatno sem 9. 12. 2015 gospodu Borisu OSTRUHU, vodji Oddelka za državnotožilski strokovni nadzor VDT RS sporočil svojo oceno, da gre v zadevi Stožice za primer neizvajanja politike pregona vsled nepravočasnih in neustvarjalnih procesiranj prednostne zadeve in mu preposlal relevantne kazenske ovadbe, kakor so bile VDT RS posredovane že leta 2009, 2012 in 2014 in nikoli zavržene, zavrnjene ali spoznane za krive. Tožilec Ostruh je uvedel državnotožilski strokovni nadzor nad Specializiranim državnim tožilstvom, ki je v teku. Upam, da se nadzor ne nanaša le na zadevo št. Kt/17872/2014/ŽB/sm, očitno protokolirano šele 2014 z pomanjkljivim fondom dokaznih listin, ki je šele v predkazenskem postopku oziroma preiskavi.

Zaradi možnosti slabe koordinacije med tožilstvi in kriminalisti, sem preposlal gradivo tudi Službi generalnega direktorja policije, da bi skupaj z VDT RS poskrbela za učinkovitost dela kriminalistov. Vodja službe gospod Tomaž Pečjak mi je 2. 2. 2016 sporočil, da delo preiskovalcev NPU in sodelovanje s SDT »poteka strokovno, brez zaostankov in v skladu s pričakovanji in pravili stroke«, ker da gre za zapletene in kompleksne primere tudi »časovno pričakovano, tako, da ni potrebe po dodatni strokovni pomoči ali nadzoru« in da »ne gre za slabo koordinacijo ali nestrokovno delo«. Nič o protokoliranju zadev in pridobitvi ponujene listinske dokumentacije v GPU in PU Ljubljana od 2009 do 2014,  javne objave DUTB pa so očitno napačne.

Državnemu zboru so ob pogoju »zakonodajne sledi« na voljo vse analitske podlage navedbam in stališčem v dosjejih in odprtem pismu, vse kazenske ovadbe, nadzorstvena pritožba in dokazna dokumentacija, pridobljena iz javnih virov ali kot informacija javnega značaja, za katero menim, da je organi odkrivanja in pregona ne posedujejo ali pa je ne procesirajo. Za dodatne »forenzične« preiskave, zasnovo vprašanj in svetovanje rešitev sem na voljo upokojenec, ki imam iz aktivnih časov poleg projektantske, družbeno planerske, uradniške, direktorske in ministrske kariere, poleg poslovnih, sistemskih in zakonodajnih izkušenj, vključno z vodenjem velikih interdisciplinarnih teamov, tudi še osebne reference in strokovne izpite iz projektiranja, graditve, inženiringa in investicijskega programiranja in svetovanja, pa tudi izpite iz splošnega in posebnega upravnega postopka. Urna tarifa je 1/100 (ena stotinka) urne tarife svetovalne družbe Draga Kosa v NLB.

Spoštovani dr. Brglez, upam, da bo petindvajsetletnico sprejema Temeljne ustavne listine Državni zbor praznoval v duhu Dneva državnosti, manj z vpogledom v konsumirano osamosvojitev, več z vpogledom, kako smo na tem temeljnem kamnu in Ustavi petindvajset let gradili državo. Ali je objektivno nujno, da je socialna država še kar na bremenu dela in ne kapitala? Ali je objektivno nujno, da je pravna država postala »administrativna ovira« tako delu kot kapitalu še najbolj pa oblasti sami? Na primer, ali RS in MOL (po 146. členu Ustave) sploh razpolagata z verodostojnima premoženjskima bilancama, da bi se lahko financirali od lastnega premoženja? Ali je v Ljubljani sploh možna uvedba, recimo, davka na nepremičnine, saj ima sistemska tajkunizacija stavbnih zemljišč v Ljubljani nastavke osebne narave kar v kabinetu predsednika vlade? Ali so Stožice kultni primer vnosa neresničnih izvornih podatkov v državne nepremičninske katastre, evidence in registre?

Sicer pa, ali je prišel čas, da se kaj naučimo iz primera dobre prakse, kamor štejejo dosežki »Zavoda za šport Republike Slovenije Planica«?

V pričakovanju odziva s spoštovanjem,

 

 

Miha Jazbinšek

Odprto pismo »AGONIJA STOŽIC«

 

Spoštovani dr. Milan Brglez, Predsednik Državnega zbora RS,

iztekla se je petletnica agonije nedograjenega Športnega parka Stožice zaradi očitno neučinkovitega izvajanja »Akta o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo Projekta izgradnje večnamenskega nogometnega stadiona, športne dvorane ter spremljajočega objekta s pripadajočo infrastrukturo« (Akt o JZP Stožice), ki ga je Mestni svet MOL sprejel oktobra 2007. Z vsestranskimi izključnimi pooblastili županu MOL pa je MS MOL istega dne sprožil več kot osemletni proces zlorabe javno-zasebnega partnerstva, zlorabe proračunskih in evropskih sredstev, zlorabe sedmih bank in zlorabe DUTB, ki še kar traja.

Izključno jesenski predvolilni prevari 2010 o »zaključku gradnje obeh športnih objektov in javnega dela kompleksa« sta župan Zoran Janković in podžupan Janez Koželj, vodja projekta na strani MOL oba pa člana Projektnega sveta družbe Grep d.o.o., naklepno priredila pridobitev zemljišč, reducirane gradbene projekte in finančno, upravno ter pogodbeno etapnost investicije brez finančnega vira. Ob asistenci »Pahorjeve« vlade in njenih ministrov za finance, kohezijo, prostor in šport sta se etapa 1.a (nogometni stadion s pripadnimi komunikacijami) in etapa 1.b (športna dvorana) tako zgradili z neodplačanimi »obratovalnimi« krediti NLB in Factor banke iz leta 2009 in 2010 v višini 32,5 mio EUR ter z neodplačnimi kohezijskimi sredstvi 9,4 mio EUR, tandem Janković-Koželj pa je fikcijo »zaključka gradnje« kronal s »poskusnima obratovalnima« tekmama 10. in 11. avgusta 2010. Po naravi kompleksnih zadev sta vzporedno povzročila tudi celo vrsto kolateralnih škod in družbenih nevarnosti v in ob izvajanju Akta o JZP Stožice.

Šele po volilni zmagi 2010 je bila 5. novembra retroaktivno s sindiciranim kreditom 115 mio EUR v »Investicijo« vključena tudi 2. etapa podzemne trgovske etaže in parkovne ploščadi, seveda kot fizično in stroškovno fiktivna etapa, saj so bila njena težka gradbena dela že precej pred »zaključkom«. Izostalost finančnega vira so MOL in NLB, SID, ABANKA VIPA, BANKA CELJE, GORENJSKA BANKA, NKBM in FACTOR BANKA nadomestili tako, da so z zlorabo Grepa uporabili kredit naklepno izključno za nazaj, samo za refinanciranje etape 1.a in 1.b, banke pa so »refinancirale« še svoje v Stožicah nepoplačane kliente, Grepove podizvajalce in dobavitelje. In s tem so vsi skupaj oškodovali tudi nastajajočo »slabo banko«, beri vseslovenske davkoplačevalce.

Objektivna in operativna odgovornost za neizvajanje Akta o JZP Stožice in podaljševanje agonije te »politične tovarne« je že več kot leto in pol na aktualni Vladi RS in njenih ministrih ter več kot leto dni na aktualnih organih MOL. Da posamezni ministri opuščajo relevantne ugotovitve in ukrepanje v svojem resorju, je šteti tudi njihovi samozadostnosti in družbeno neodgovorni zavezanosti lastnim ljubljanskim strankarskim odborom, v kolikor ni kar cela vlada talec ljubljanske koalicije LZJ, SD in DeSUS. Ali, bolje, Ljubljančani in Slovenci talci pasivnosti in servilnosti ljubljanskih SDS, SMC, ZL, NSi in SLS. Skladno indikacijam, da gre za primer gospodarskih, korupcijskih in organiziranih dejanj z zelo hudimi posledicami, pri katerih so storilci predvsem nosilci javnih funkcij, pa je odgovornost za neizvajanje prednostne politike pregona, kljub vloženim ovadbam, od leta 2009 na treh državnih tožilstvih Okrožnem, Vrhovnem in Specializiranem.

 

PREDPOGOJ IZHODA IZ AGONIJE STOŽIC

Spoštovani dr. Milan Brglez, na Državni zbor se obračam, ker izhod iz popolne informacijske, analitske, konceptualne in vrednostne izpraznjenosti neodzivne politične, finančne, digitalne, pravne in medijske države v sistemski aferi Stožice presega domet »družbe aktivnih državljanov«, ki si jo vlada želi z Vizijo 2050. Danes je DZ vsled svoje strukture in zagnanosti edini pregleden forum, ki lahko preseže splošno družbeno jalovost in samozadostnost aktualne izvršilne oblasti, ker mu je v okviru zakonodajne in nadzorne funkcije ter razmerij do drugih institucij zaupan celoten ustrezen nabor ukrepov za trajno razrešitev nasedle investicije nacionalnih dimenzij. Za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ima sicer DZ ustanovljeno novo »Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu …«, vendar pa ima za vprašanja zlorab izven dometa komisije a v dometu delovnih teles DZ na voljo še (ne)zaupnice, ustavne obtožbe, predvsem pa poslanska vprašanja in zakonodajne ter druge pobude predsedniku Vlade in ministrom. Z nadzorom nad izvajanjem nalog drugih nacionalnih inštitucij, recimo VDT, KPK in RS RS, se DZ srečuje ob njihovih občasnih in rednih poročilih.

Ob ta čas pozabljeni prvi predvolilni prevari 2006, ko je tandem Janković-Koželj z nasiljem nad zdravo pametjo ljubljanskih volilcev rok izvedbe Centra Stožice zastavil na leto 2008, ob ključni predvolilni prevari 2010, s političnim PR-om nadgrajeni v predvolilno prevaro na volitvah v DZ 2011, je ta trenutek zavora izhoda iz te agonije predvolilna prevara 2014. Uspelo jima je ohraniti fikcijo, da je »ekonomsko jedro« njunega vodilnega projekta št. 9 (nedokončani del spremljajočega objekta brez likvidnih prihodkov) garant prodaje »najboljšega trgovskega centra« in s tem garant poplačila oškodovanih podizvajalcev in dobaviteljev, dokončanja manjkajočega športnega in javnega dela ter povrnitve bankam in DUTB-ju sredstev vseslovenskih davkoplačevalcev. V OPN MOL ID, uveljavljenem decembra 2015, ohranjata nespremenjen »Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice« (OPPN Stožice), sprejet maja 2008, tako da ohranjata rigidno administrativno (samo)prevaro o uresničljivosti predimenzioniranega podzemnega shoppinga, petkratnika Mercatorjevega centra v Šiški. Zaradi česar je DELTA odstopila že leta 2009 in zaradi česar se ni izteklo tudi ne z Avstrijci, ne z Italijani in ne z Libijci.

Danes pa dokazujejo neuresničljivost takega programa celo disidenti nad lastnim projektom, arhitekti Boštjan Vuga, Jurij Sadar in dr. Ana Kučan, organizirani v Koželjevem Strokovnem svetu »mestnega urbanista« SRUM na poti izgradnje shoppinga brez smisla in kompleksa brez financ. Družbeno neodgovorno zlorabljajo mentorstvo nad nedavno lansko arhitekturno-urbanistično »skvotrsko« delavnico, ki je »inovirala« že predvideno, v trgovski etaži navrgla tudi »prototipe velikega merila«, v kulturološki maniri pa so ji »športi velikega merila« ostali neznanka. Vse v funkciji profesorske larpurlartistične reference na mednarodni razstavi DEMO: POLIS – the democratization of public space, marca na ALU v Berlinu!

Kako je »mesto svoje dobilo«, ker tako formalni kot dejanski namen sindiciranega kredita Grepu naklepno ni bil dograditi Stožice, pa dokazuje ekskluzivni pogovor Marka Jazbeca za Odmeve »Nisem odgovoren za slaba posojila v NLB-ju« med letoma 2009 in 2012, ko je bil član uprave in predsednik kreditnega odbora. Za dejansko priznanje naklepa 100 milijonskega prečrpavanja kredita nazaj v banke in opustitve 115 milijonskih zavarovanj do leta 2025 na strani sedmih bank, šteje besedje iz NLB-agenta tega kredita: »se je naša uprava soočila v letu 2010 z … vojnimi razmerami na portfelju … in vse, kar smo delali … smo skušali ubraniti položaj banke v teh izpostavljenostih … da smo odobravali nova posojila …, da smo poplačevali stara posojila do istih dolžnikov«. Na vprašanje o družbeni odgovornosti za nacionalno bančno luknjo izpove: »Takrat smo vedno presojali, kaj je boljše v danem trenutku za banko … smo mi takrat bolj ali manj minimizirali žrtve, ki so se nam dogajale na portfelju«.

Izhod iz agonije tega športno-trgovskega »Projekta Stožice« je možen le z družbeno odgovorno ugotovitvijo o oškodovanosti, družbenih nevarnostih in neizpolnjenih obvezah posameznih akterjev odločanja, financiranja in izgradnje, kumulativno v kontekstu Akta o JZP, OPPN-ja Stožice, delnega gradbenega in še ožjega uporabnega dovoljenja, Pogodbe o nepovratnih sredstvih evropske kohezijske politike 2007-2013, Rebalansa MOL 2010, KREDITNE POGODBE št. 03/10 – SIN in Dodatka št. 1 k njej, predvsem pa v kontekstu hipotekarnih zavarovanj na vseh treh objektih oziroma celoti kompleksa do 2025. Brez teh dolžnih ugotovitvenih dejanj bremen Stožic ni moč spremeniti v novo rešitev, za nazaj pa, očitno, ne sankcionirati zlorab.

 

OŠKODOVANOST MESTNE OBČINE LJUBLJANA

Na Mestnem svetu MOL je ugotoviti, da je Mestna občina Ljubljana stvarno oškodovana:

  • za izgubo zelenega klina od Save do osrčja »Zelene prestolnice Evrope«, saj streha stadiona ni delno ozelenjena, ni pohodna in, ko ni prireditev, ni dostopna za obiskovalce, zunanja ureditev na strehi podzemnih etaž pa ni oblikovana kot parkovna ploščad (najmanj 50% površine strehe-ploščadi ni ozelenjene, od tega 40% intenzivno na 1,00 m debeli podlagi zemlje);
  • za nezgrajeno funkcionalno celoto, drevoredno in prometno ureditev ob Vojkovi (pa tudi PR parkirno hišo) ter za druge nezgrajene dohode in ureditve na okoli treh četrtinah ploščadi-strehe spremljajočega objekta (vključno dve krožni kolesarski poti v tlaku ločeni, sprehajalna in trim steza, klančine, sankališče, otroško igrišče, vodne površine, elementi za rolkanje in rolanje, BMX poligon, balinišče, kolesarnice …);
  • za nezgrajen »višji standard, ki omogoča izvedbo velikih mednarodnih tekmovanj po zahtevah mednarodnih športnih zvez UEFA, FIBA, IHF« (vključno nezgrajeno ogrevalno nogometno igrišče na ploščadi in dvoje v EUP BE-548 v skupni izmeri 17.883 m2);
  • za nezgrajene športne kapacitete v spremljajočem oziroma »novem« objektu (diagnostični center, muzej športa, prostor za delovanje javnih zavodov na področju športa, čez 4.000 m2 spremljajočih prostorov za šport, del pripadnih parkirišč);
  • za manjko pričakovanih 17 novih delovnih mest na stadionu in manjko pričakovanih 50 prireditev letno (od tega na mednarodni ravni 5 na leto, drugih športnih prireditev 20 na leto, prireditev športne rekreacije 15 na leto in drugih prireditev 15 na leto);
  • za neuresničena priporočila iz Poročila NO MOL  2012, da naj župan »čim preje pridobi sponzorja (pravni subjekt), po katerem bi poimenovali objekt Stožice« in da »pospeši svoje aktivnosti (v okviru svojih kompetenc) pri pridobitvi strateškega partnerja za dokončanje trgovskega objekta« (pač pa župan danes izven svojih kompetenc zagotavlja »DUTB ima izbranega kupca« a brez pogodbe in brez kupnine);
  • za zgubljeno možnost zaščite javnega interesa v okviru Akta o JZP Stožice, na strani župana za celovito evaluacijo in nadaljnjo vizijo projekta, na strani NO MOL pa za oceno premoženjske škode in tudi za oblikovanje zahteve Računskemu sodišču RS za celovito revizijo izvajanja projekta (na 5. izredni seji MS MOL 2. 7. 2012 je županova večina mestnemu svetu onemogočila sprejetje Sklepa o zaščiti javnega interesa na osnovi postopkovnega predloga Aleša Kardelja, DeSUS, da se obravnava po tej točki zaključi in konča);
  • za zmožnost optimalnega upravljanja športnega dela »objekta Stožice«, predvsem nogometnega stadiona, funkcionalnega torza, neposredno v MOL ali posredno preko JZ Šport Ljubljana (kjer izostaja aktualno planiranje prihodkov in stroškov obratovanja in vzdrževanja ter javni nadzor razlik pri realizaciji planov);
  • za dolgoročne stroške permanentnega propadanja prisvojenega dela opuščenega gradbišča in za stroške odškodnin za nesreče na gradbišču (zgrajeni del MOL-ove ploščadi in nezgrajeni del ploščadi v nominalni lasti MOL prispevata večino k propadanju tudi trgovskih kletnih etaž v nominalni lasti Grepa).


Mestni svet bi moral ugotoviti tudi dodatno neligitimnost župana in podžupana MOL najmanj za prihodnja ravnanja v Stožicah, saj sta Mestno občino Ljubljana oškodovala:

  • za izgubo dobrega imena MOL pri pridobitvi kohezijskih sredstev poleti 2010 z lažno prijavo MOL-a kot »lastnik in investitor stadiona«, s priredbo vrednosti investicije tik pod razpisanim maksimumom 45 mio EUR, z lažno županovo »Izjavo o bremena prostem lastništvu …« in o nenamenskem koriščenju kohezijskih sredstev, da »z neprofitnimi sredstvi EU in RS pokrijemo primanjkljaj v financiranju projekta« (na celoti kompleksa in ne samo na stadionu, vključno na ogrevalni dvorani);
  • za izgubo dobrega imena MOL pri pridobitvi kohezijskih sredstev poleti 2010 z lažno referenco izobrazbe vodje projekta Stožice Janeza Koželja »doktorat arhitekturnih znanosti«, brez izkušenj na primerljivih projektih (nekaj idejnih zasnov) in z urbanemu športu sovražno protipravno referenco »urbanistična in projektna študija športnega parka Svoboda z atletskim stadionom in gimnastično dvorano v Ljubljani, 2010« (opustitev steze za rolanje okoli ŠP Svoboda - kultni primer zlorabe političnega položaja podžupana za komercialno »strokovno podlago« OPPN v nasprotju z določili OPN MOL ID, katerega metodološki vodja je bil v taistem letu 2010, in kar je za nazaj »legaliziral« s spremembo OPN MOL ID v decembru 2015);
  • za izgubo dobrega imena MOL pri pridobitvi stvarnih ali fiktivnih finančnih virov Grepu s strani več javnih in zasebnih subjektov izven finančne konstrukcije JZP in izven sistema komunalnega prispevka (afera naturalnih cestnih »donacij« Vegrada, afera prekanaliziranja DARS-MOL-ovih sredstev z nepolnega šentviškega križišča z AC, afera direktor JZ ŠL »Jakić«, hladilna afera »Energetika«, …);
  • za izgubo dobrega imena MOL ob izgradnji džamije, saj je IS RS morala preplačati železniška in mestna zemljišča v nasprotju s pismom o nameri z MOL, po katerem je bilo džamiji namenjeno cenejše zemljišče v lasti MOL (ki je na osnovi avtorske komercialne skice Janeza Koželja končalo med prenesenimi terjatvami Energoplana, solastnika Grep-a, v DUTB);
  • za daljšo neoperativnost izgradnje dokončne prometne ureditve Vojkove, igrišč v EUP BE-548 in P&R parkirne hiše, optimalne tudi za potrebe soseske BS3 (niso pridobljena ne zemljišča v zasebni lasti ne v lasti RS, SKZG, ne projekti in ne gradbena dovoljenja);
  • za daljšo časovno odmaknjenost dokončanja manjkajočih športnih in javnih zunanjih ureditev po ugašajočem(?!) gradbenem dovoljenju, ker je fizični in finančni predpogoj zunanje ureditve najprej dograditi manjkajoča groba dela v zasebnem delu spremljajočega objekta (dovozna krožna cesta, skeletna, strešna in fasadna konstrukcija in izolacija, zasutje);
  • za daljšo časovno odmaknjenost dograditve športnih »lokalov« v spremljajočem objektu, saj je potrebno za vsakega posebej pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje (za interier, inštalacije in požarno varnost);
  • za daljši čas z zapravljeno možnostjo deregulacije toge trgovske namembnosti OPPN Stožice ob asistenci aktualnih ministrov-soglasodajalcev in aktualnega mestnega sveta v sklopu zadnjih sprememb OPN MOL ID, uveljavljenih na božični dan 2015 (vztrajanje na predpisani a neuresničljivi podzemni trgovsko-poslovni etaži z 80.000 m2 BTP in 15.000 m2 BTP dodatnega programa).

 

OŠKODOVANOST REPUBLIKE SLOVENIJE

Oškodovanost kohezijskih sredstev

Lani se je iztekel rok, ko sta morali ministrici dr. Maja Makovec Brenčič in Alenka Smerkolj ugotoviti, da MOL ni izpolnil svojih obveznosti iz POGODBE O SOFINANCIRANJU št.: 3311-10-069001 v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za projekt VEČNAMENSKI NOGOMETNI STADION STOŽICE, ki jo je šele na sam dan(!?) »otvoritvene« tekme 11. avgusta 2010 ob županu MOL sopodpisal dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. MOL ni zagotovil 17.883 m2 vadbenih površin, ni zagotovil mednarodnega standarda za licenco UEFA, ni zagotovil 4.300 m2 spremljajočih prostorov za šport, v letu 2011 ni v »novem objektu« zagotovil prostora za delovanje javnih zavodov na področju športa, do leta 2015 ni dosegel pričakovanih ciljev, 17 novih delovnih mest na stadionu in 50 prireditev letno.

Ministricama skupaj z ministrom za finance predstoji ugotoviti izgubo dobrega imena ministrstev in služb, ki jih vodijo, saj je oškodovanost 9,4 mio EUR kohezijskih sredstev tudi na osnovi dejstev, da sta ministra Križanič in Lukšić v nasprotju z razpisnimi pogoji sredstva dodelila za nazaj in omogočila prepovedano dvojno in nenamensko financiranje, da je šlo na obeh straneh za neupravičeno tveganje z javnimi sredstvi, da je bila z »dokončnim tehničnim pregledom stadiona« investicija fizično in finančno končana pred avgustovsko izdajo sklepa o sofinanciranju in da dokumentacija o izvedbi javnega naročila za oddajo del na stadionu ne obstoja. Seveda ugotoviti na osnovi izvornih statusnih, izobrazbenih, izkušenjskih, finančnih in tehničnih neresnic iz razpisne vloge MOL in investicijskega programa za Stadion, ki sta jih pripoznala kot resnične.

Ker pa ministrica dr. Maja Makovec Brenčič tudi sama deli usodo verodostojnosti in dobrega imena ljubljanske univerzitetne sfere in usodo etičnosti moderno liberalne stranke SMC, ji predstoji opredelitev do uradne in etične uporabe termina »mestni urbanist« in uradne in etične uporabe termina »doktorat ahitekturnih znanosti« na strani identitete podžupana MOL, še toliko pomembneje, ker je bila zlorabljena v kontekstu materialne koristi MOL, ob Grepu fiktivnega investitorja nasedle investicije v Stožicah.

 

Razvojno finančna oškodovanost

Vlada RS in predvsem dr. Dušan Mramor bi morala ugotoviti, koliko je RS (ne)posredno oškodovana s celotno »bančno luknjo« v Stožicah, iz naslova nepovratnih kohezijskih sredstev, iz naslova slabih zavarovanj 115 mio EUR kredita sedmih bank in drugih kreditov v sklopu Projekta Stožic, z odpisi in s prenosi dela terjatev bank v lasti RS na DUTB. Ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška pa funkcija zavezuje ugotoviti tudi škodo pri dobaviteljih in podizvajalcih Stožic s posledicami na gospodarski razvoj regije in Slovenije, ne pa da DUTB skupaj z ministrom za finance ohranja iluzijo o trgovskem prodajnem predmetu »v enem kosu«, iluzijo, da je prodaja možna brez spremembe namembnosti, iluzijo, da lahko tak shopping »preživi« sam sebe, kaj šele, da bi bil s presežki garant dograditve tudi kapitalnih športnih in javnih kapacitet (predvsem pa iluzijo o zadostnosti Grepove lastnine za profitabilno povrnitev terjatev bank, DUTB, Primorja in množice manjših podizvajalcev in dobaviteljev).

Vlada RS in/ali DUTB bi morala ugotoviti, da je RS dolgoročno oškodovana tudi s tem, da je DUTB povsem neoperativen za pripravo »prodajnega predmeta Stožice«, saj je »lastnik« terjatev le v višini 59 mio EUR, usoda ostalih terjatev in odpisov iz naslova sindiciranega kredita 115 mio EUR v korist Grepa (beri MOL) na škodo RS pa ni uradno formalizirana. Banke, MOL in Grep so hipotekarna bremena na stavbnih pravicah graditi celoto kompleksa Stožic do 2025 prenesle le na nedograjene trgovsko-poslovne dele spremljajočega objekta in pripadna parkirišča v lasti Grepa, na 141.000 m2 fiktivno deklariranih kot 34 lokalov nestanovanjske(?!) rabe, v skupni rabi in solastnini z MOL pa je še 53 delov stavbe (Grep pa je še dolžan MOL-u izvesti gradbenih del za 20 mio EUR brez DDV, dolžan povrniti 9,4 mio EUR kohezijskih sredstev, za izgradnjo »lokalov« pa je potrebno za vsakega posebej pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje).

 

Oškodovanost iz upravne »asistence« Ministrstva za okolje in prostor Janković-Grepovi gradbeni ihti

Upravno-pravno se škoda na Projektu Stožice manifestira s tem, da današnji uporabniki Stožic razpolagajo le z Uporabnim dovoljenjem za prvo etapo (1a in 1b) gradnje Športnega centra Stožice, št. 35106-27/2010/35 SR, z dne 09. 05. 2011 in z Uporabnim dovoljenjem za zunanjo ureditev prve etape (1a in 1b) gradnje Športnega centra Stožice, št. 35106-27/2010/40 SR/PK, z dne 21. 12. 2011 in iz marca 2012, tako da lahko delujejo le v objektih in napravah 1. etape (športna dvorana, nogometni stadion in pripadajoča komunalna, parkirna, parkovna, stopniščna in intervencijska infrastruktura spremljajočega objekta).

Fizično se škoda na Projektu Stožice manifestira kot degradirano, nevzdrževano in nevarno opuščeno gradbišče nedokončane 2. etape spremljajočega objekta, pretežnega dela podzemnih trgovsko poslovnih etaž z dodatnim športnim in parkirnim programom in parkovne ureditve osrednje ter JZ javne ploščadi na strehi spremljajočega objekta, deloma brez strehe-ploščadi, brez delavcev in gradbenih strojev na lokaciji (tačas pa sta upravno-pravni status gradbišča in investitorstvo nedoločna; družba Grep d.o.o. »ima gradbišče« označeno z gradbiščnimi tablami; po MOL-ovih »informacijah« je gradbišče aktivno; gradbeni inšpektor uradno »odpravi nepravilnosti« na zaščitni ograji; za inšpektorat za delo pa opuščeno gradbišče »ni predmet nadzora«, čeprav "so lahko opuščena gradbišča pogosto bolj nevarna od aktivnih", …).

Investitorsko se škoda na Projektu Stožice manifestira tako, da danes Grep razpolaga z brezpredmetno Spremembo in dopolnitvijo delnega gradbenega dovoljenja za gradnjo večnamenskega nogometnega stadiona, športne dvorane ter spremljajočega poslovno trgovskega objekta z vso potrebno infrastrukturo, št. 35105-87/2008-SR/VML, z dne 21. 04. 2010, saj je Grep pravico graditi etapi 1a in 1b konzumiral 2011 z uporabnimi dovoljenji za oba športna objekta in zunanjo ureditev, pravico graditi 2. etapo pa je pridobil s protipravno legalizacijo tistega, kar se je fizično gradilo pred 21. 04. 2010 na osnovi PZI z opustitvijo nekaterih obveznih vsebin in kapacitet po GD in v nasprotju z OPPN Stožice (pravico graditi 2. etapo je Grep dejansko izgubil tudi, ker gradbeno dovoljenje zapade spremembi generalnega investitorstva in vzpostavitvi investitorjev posameznih lokalov, v kolikor ni dovoljenje sploh prenehalo veljati, ker se gradnja 2. etape formalno ni začela v roku treh let in tudi ne v petih od aprila 2010).

Varnostno in odškodninsko se škoda na nevarni gradbeni jami, slabo označeni z opozorilnimi znaki in občasno mestoma z manjkajočo varovalno ograjo, kar ogroža varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, manifestira kot izogibanje stvarne in odškodninske odgovornosti vseh vključenih akterjev. MOL se izogiba odgovornosti na robni parceli gradbišča, kjer se dogajajo nesreče in ki je v njegovi lasti, odgovornost za nesrečo prevaljuje na podjetje Grep z napačno trditvijo, da je zemljišče, na katerem naj bi nekoč stalo nakupovalno središče, izključno v Grepovi lasti (Pozablja pa, da je po zakonu o javno-zasebnem partnerstvu tudi javni partner odgovoren za nastalo škodo, sicer pa ima Grep blokirane račune in nima sklenjene zavarovalne police pri kateri od slovenskih zavarovalnic).

 

Oškodovanost nepremičninskih evidenc z »asistenco« MOP, Geodetske uprave RS in OSL, Zemljiške knjige se manifestira na celoti kompleksa Stožice kot popolna zmeda zemljiške in etažne lastnine:

  • Za zemljišča pod stavbami dvorane, stadiona in spremljajočega objekta ter pod priključnimi gradbenimi ureditvami »podatek o lastniku ni javen«, kar kaže na neurejena »odsvojitvena« in/ali solastninska razmerja med MOL in Grepom, morda tudi z zasebnimi lastniki zemljišč;
  • Robna zemljišča kompleksa, kjer ni objektov, so v lasti MOL, zemljišča za potrebe ogrevalnih nogometnih igrišč tudi v lasti RS, SKZG, dvoje parcel, potrebnih za prometno ureditev Vojkove, pa je v zasebni lasti, postopki razmejitve, odkupa ali razlastitve pa še niso v teku;
  • Športna dvorana je v katastru stavb vodena na naslovu Ljubljana, Vojkova cesta 100 napačno kot »nestanovanjska« s 33-imi deli stavbe v aktualni lasti MOL, od tega s 15-imi deli kot »športna dvorana« in z 18-imi deli »skupne rabe«, kar kaže na popolno nedoločnost vloženega etažnega elaborata;
  • Stadion je v katastru stavb voden brez naslova napačno kot »nestanovanjski« z 18-imi deli stavbe v aktualni lasti MOL, od tega s 17-imi deli dejanske rabe kot »športna dvorana« in z 1-im delom »skupne rabe«, kar kaže na popolno napačnost vloženega etažnega elaborata;
  • Spremljajoči objekt je v katastru stavb voden brez naslova napačno kot »nestanovanjska« celota z 102 pretežno fiktivnimi deli stavbe v aktualni mešani lasti, od tega s 34-imi pretežno fiktivnimi deli v lasti Grepa z rabo kot »nakupovalni center«, s 15-imi pretežno fiktivnimi deli v lasti MOL tudi z rabo kot »nakupovalni center« in s 53-imi pretežno fiktivnimi deli »skupne rabe«, za katere »podatek o lastniku ni javen«, registrirane so tudi posamezne nezgrajene funkcionalne in lastninske entitete kot zgrajene leta 2010, največje entitete pa niso razmejene niti med 1. in 2. etapo, niti med zgrajenim in nezgrajenim, kar kaže na naklepno neresničnost vloženega etažnega elaborata.

 

Izguba dobrega imena Vlade RS, opustitev nadzora in »dobre prakse«

27. aprila 2009 sem opozoril Boruta Pahorja, Predsednika vlade in njegove ključne ministre, vse akterje Projekta Stožice, državne organe nadzora in organe pregona pa tudi NLB in Factor banko, da se »po tiskovni konferenci Župana MOL Zorana Jankovića in GREP d.o.o. 21. 4. 2009 na lokaciji Stadiona vprašanje izgradnje stadionskega kompleksa v Stožicah, pod pritiskom županovega samovoljno določenega roka 30. 6. 2010 za predvolilni žogobrc, postavlja v popolnoma jasen okvir konceptualne, nepremičninsko-finančne in upravnopravne krize državnih dimenzij. … potem ko bi se izločil DELTA Holding in trgovski center projektiral na novo … « (obenem z vsemi dokazi zlorabe upravnega postopka za časa ministra Karla Erjavca, kot nadaljevanja Janković-Virantove vzpostavljene servilnosti ministrstev v okviru Zakona o glavnem mestu).

27. maja 2009 sem dr. Franca Križaniča, Ministra za finance pozval, da - skladno določilom 64. člena Zakona o državni upravi in 88.a člena Zakona o lokalni samoupravi - izvrši nadzorstvo nad zakonitostjo Akta o JZP Stožice in njemu in vladi predlagal preustroj Akta o JZP po predpisanem predhodnem postopku ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva Stožice v MS MOL in ustrezno rešitev z inštitucionalno vključitvijo tudi vseh potencialnih javnih partnerjev, kakor izhaja iz tipologije in upravljanja športnih objektov, pa tudi iz predvidene izgradnje prometne in druge infrastrukture (s pripisom, namenjenim organom pregona pa, da »Dodatna obrazložitev šteje za kazensko ovadbo«).

Takoj 3. junija 2009 je Zoran Janković »prestregel« eventualni preustroj Akta o JZP Stožice in s tem spremembo koncepta projekta. Naklepno je »nadomestil« oba lažna strateška partnerja, izločeno DELTO in začasnega MERCURJA, z dejanskim prenosom celotnega neobvladljivega Projekta Stožice na dve neuki banki, NLB in Factor banko. Banki, ki sta se že pred več kot letom, za časa državne proračunske postavke »Športno poslovnega parka Leona Štuklja«, izpostavili s tveganji 25 mio EUR garancij MOL-u za dobro izvedbo del trojčka Gradisa G d.d., Merkurja d.d.(?!) in Energoplana d.d. po neverodostojni Pogodbi o vzpostavitvi JZP Stožice, sta se pustili obremeniti še s 25 mio EUR kreditov za kratkoročna obratna sredstva Gramatechu in Grepu. In se pustili obremeniti še z zavarovanji na stavbnih pravicah za izgradnjo obeh športnih in trgovskega objekta do 2025, torej z eksploatacijo vseh treh do 2025 (značilno, MOL-u izdane garancije bank datirajo 15. aprila 2008, devet mesecev pred izdajo »delnega gradbenega dovoljenja« 27. 1. 2009).

22. septembra 2009 je MF, Direktorat za javno premoženje opravil Pregled Akta o JZP za projekt Stadion Stožice z vidika sprejetja odločitve za JZP in izbire modela ter ugotovil, »da MOL v predhodnem postopku ni obravnavala predinvesticijske zasnove in investicijskega programa, ki sta … obvezni vrsti investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja oziroma pred odločitvijo o investiciji, zato je vprašljiva izvedba ocene upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, kot jo določajo predpisi« (Investicijska odločitev brez analize tržišča, finančnih virov in celovite finančne konstrukcije je očitno mimo predpisov voluntaristična, model javno-zasebnega partnerstva pa je neustrezen celo za Jankovića, saj na spletni strani MOL lažno preimenuje »Pogodbo o vzpostavitvi JZP« iz marca 2008 kar v klasično gradbeno »Pogodbo za gradnjo Športnega parka Stožice«).

Križaničevo ministrstvo ni sledilo ugotovitvam lastnega direktorata in ni speljalo uradnega opozorila MS MOL, da Akt o JZP ni v skladu z ustavo in zakonom in naj ga v določenem roku odpravi ali popravi, pač pa mu je v komunikaciji le z »glavno pisarno MOL«, beri, skupaj z županom naklepno onemogočilo predlagani preustroj ali odpravo Akta o JZP, čeprav je vlada tačas sama uporabila »dobro prakso« za podoben primer in 24. 6. 2009 ustanovila Zavod za šport Republike Slovenije Planica. Minister in vlada sta se torej že 2009 z opustitvijo dolžnega nadzora odločila, da je nezakoniti model JZP tisti statusni in finančni okvir, ki zagotavlja izgradnjo kompleksa Stožic, se odrekla ustreznim rešitvam in javnim partnerjem s področja športa in infrastrukture (in vsled neodzivnosti mestnega sveta ni zahtevala začetka postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti akta z ustavo in zakonom).

Neuka Vlada RS je tudi sicer opustila nadzor nad eksploatacijo javnih sredstev v okviru zakonodaje javnih financ in javno zasebnega partnerstva, bila pasivni opazovalec gradnje ene največjih investicij v Sloveniji z MOL-Grepovim neplačništvom množici podizvajalcev, gradnje namesto z investicijskimi sredstvi kar z obratnimi sredstvi in z nepovratnimi sredstvi evropske kohezijske politike 2007-2013, z nastopom nove vodstvene garniture v NLB konec 2009 pa je postala »sokriva« naklepa sedmih bank za celoletne vsestranske priprave na »refinanciranje« s 115 mio EUR konec 2010 le tistega, kar je bilo v Stožicah do avgusta 2010 v 1. etapi že zgrajenega, ne pa tudi tistega, kar naj bi se financiralo v 2. etapi (vseskozi pa s ključno usodno asistenco Ministrstva za okolje in prostor v času ministrov Karla Erjavca in dr. Roka Žarnića na upravnem področju, področju nepremičninskih evidenc in nameravanega davka na nepremičnine).

 

NORDIJSKA PLANICA KOT VZOR DOBRE PRAKSE - ZAVOD ZA ŠPORT REPUBLIKE SLOVENIJE STOŽICE

Vpogled nazaj v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007 – 2023 pokaže tri večje projekte športne infrastrukture, Nordijski center Planica, Športno poslovni park Leona Štuklja in Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa. Kljub temu, da je novopečeni župan Janković že 26.1.2007 imenoval mag. Mirana Gajška v Projektno skupino za izvedbo projekta ŠPP Leona Štuklja, se takoj začne ideološko, konceptualno, organizacijsko in finančno, predvsem pa rokovno razhajanje z »državo«, ki je za razliko od županovega predvolilnega roka 2010, racionalno predvidevala zaključek šele v letu 2014. V začetnem letu 2008 ne MOL ne Grep nista bila operativno sposobna pridobiti gradbeno dovoljenje in ne črpati republiška proračunska sredstva, tako se Proračun RS za leto 2009 umakne iz ljubljanske »slabe prakse« javno zasebnega partnerstva.

Primer nacionalnega javnega zavoda Planica pa kaže, da je za uspešen center potrebna koncentracija prireditvenih in vadbenih kapacitet več olimpijskih nordijskih disciplin, jedro na katerega se veže športna in druga kompatibilna infrastruktura, tako da v Stožicah ni moč zagotoviti športnega utripa samo z dvema prireditvenima objektoma in morda še s kakšno »alternativno« rekreacijsko napravo. Stožice imajo potencial še za množico olimpijskih dvoranskih športnih disciplin: v vodi, na ledu, borilnih, atletiko, gimnastiko, ekipnih, urbanih, z žogo, s kolesom …, na nezgrajenem južnem delu celo velikih dvoranskih dimenzij. Šele tako jedro osmisli tudi vso že sofinancirano a ne zgrajeno športno infrastrukturo iz kohezijskih sredstev in dopolnjujoči kompatibilen javni, kulturni in trgovsko poslovni program.

 

Administrativni predpogoji normalnega preseganja agonije Stožic in delovanja javnega zavoda:

  • Mestni svet MOL mora s spremembo in dopolnitvijo veljavnega OPPN Stožice zagotoviti deregulacijo njegovih togih določil o trgovsko-poslovnih in parkiriščnih kapacitetah, ki se nanašajo na degradirano opuščeno gradbišče »2. etape«.
  • Ministrstvi za šport in kohezijo morata vzpodbuditi uskladitev strateških mestnih, državnih in EU dokumentov s področja športa s ciljem združitve razpršenih iniciativ in vlaganj v ljubljanskem prostoru ter zagotovitve njihove kapitalizacije v okviru javnega zavoda RS, kar velja najprej za kohezijska sredstva iz programa razvojnih potencialov 2007-2013 za sofinanciranje stadiona leta 2010.
  • Ministrstvo za okolje in prostor mora v upravnem postopku ugotoviti, da je odločba o Spremembi in dopolnitvi delnega gradbenega dovoljenja, št. 35105-87/2008-SR/VML, z dne 21. 04. 2010, za 1. etapo (stadion, dvorana in del ploščadi) že izvršena z uporabnimi dovoljenji št. 35106-27/2010/35 SR in št. 35106-27/2010/40 SR/PK, za gradnjo 2. etape (spremljajoči poslovno trgovski objekt in javna ploščad) pa preveriti, ali je še izvršljiva. V tem delu jo mora tudi formalno razveljaviti, opredeliti status opuščenega gradbišča in določiti Grepu in/ali pravnim naslednikom nujne ukrepe v javnem interesu za njegovo gradbeno konzervacijo, saj še vedno obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti.
  • Ministrstvo za okolje in prostor mora s pomočjo ministrstva za javno upravo z izrednimi pravnimi sredstvi preizkusiti ugotovitev, da so GURS-ove odločbe zemljiškega katastra in katastra stavb za objekte 3701 (dvorana), 3702 (stadion) in 3703 (spremljajoči objekt), vse 1735-Stožice, izdane protipravno na osnovi (neizvršenega) gradbenega dovoljenja, brez upoštevanja načela materialne resnice in na podlagi neverodostojnih listin, ki jih za spremljajoči objekt sploh ni mogoče izvršiti. Ko se odločbe odpravijo ali izrečejo za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz njih nastale, predvsem pa Dodatek št. 1 h kreditni pogodbi z dne 17. 3. 2011, Pogodba o odsvojitvi nepremičnin, Zemljiškoknjižni vpis (etažne) lastninske pravice in Pogodba o zastavi nepremičnin Grepa.
  • Resnično stanje zemljiškega katastra in katastra stavb s pravilno nomenklaturo rabe za vse tri objekte in njihove dele, vključno za nerabne, se vzpostavi na osnovi Projekta izvedenih del (PID), št. 6602, LUZ d.d. iz avgusta 2010, priloženega za pridobitev uporabnih dovoljenj objektov 1. etape, zgrajenih iz naslova stavbnih pravic Grepa. Le-te so predmet Pogodbe o zastavi stavbne pravice h Kreditni pogodbi št. 03/10 sindiciranega kredita sedmih bank v višini 115 mio EUR z dne 5. 11. 2010.

 

Zaključni predlog

DUTB, SID in Gorenjska banka prenesejo vsa upravičenja iz naslova zastavljenih stavbnih pravic Grepa na celoti kompleksa Stožic do 2025, Vlada RS pa upravičenja iz naslova sofinanciranja stadiona s kohezijskimi sredstvi in iz naslova zemljišč na lokaciji v lasti RS kot premoženjsko osnovo nacionalnega javnega zavoda s področja urbanih dvoranskih olimpijskih športov.

Tako bodo dani vsi pogoji in zakonske podlage, da Vlada RS prekine agonijo Stožic, najrazumneje s Planici podobnim konceptom, s sprejetjem »Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Republike Slovenije Stožice«. Za interesno in strokovno verodostojnost delovanja in vodenja Športnega centra Stožice RS kot ustanoviteljica v organih zavoda zagotovi tudi zastopanje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Zavod začne delovati kot projektna skupina za pripravo sanacijskega programa in preustroja ŠC Stožice, nadaljuje kot investitor obnove oziroma izgradnje na opuščenem gradbišču in zaključi s celovitim modelom upravljanja celotnega kompleksa.

 

OBRAZLOŽITEV:

Dosje Stožice, 1. del – zloraba javno zasebnega partnerstva
Dosje Stožice, 2. del – disfunkcionalni stadion in zloraba »evropskih sredstev«
Dosje Stožice, 3. del – zloraba sedmih bank, zloraba DUTB – ko bremena postanejo nov koncept

Nazadnje od Miha Jazbinšek

Naša spletna stran uporablja piškotke, s katerimi dosežemo boljše delovanje, obiskovalcem nudimo preprostejše brskanje po strani ter zagotavljamo celostno delovanje. Piškotki ne vsebujejo osebnih informacij posameznika. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.

EU Cookie Directive Module Information