KONTEKST,
ki zavezuje mestnega svetnika in državljana, da poda kazensko ovadbo zoper ministrico je razviden tudi iz sledečih prispevkov v medijih:
- Delo, 21. 1. 2009, Jožeta Anderliča je treba takoj razlastiti,
- Dnevnik, 11. 8. 2009, Protest ZEG ob podpisu soglasja za porušenje Kolizeja in
- Dnevnik, 18. 8. 2009, Smola s kulturnimi ministri.
KAZENSKA OVADBA PROTI MINISTRICI – VODJI MK
je podana zaradi sledečih protipravnosti pri izdaji kulturnovarstvenega soglasja po 31. členu ZKVD-1:
I. Ministrica ni pristojna odrediti odstranitev objekta Kolizej, saj je v pogojih predpisane odstranitve (ODLOK o spremembi Odloka o razglasitvi spomenikov …) pristojnost za projektno kulturnovarstveno soglasje v okviru gradbenega dovoljenja na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
II. Ministrica je, očitno v nasprotju z določili veljavnega mestnega odloka, določila, da se mora ohraniti manj delov stavbe, kot so predpisani – ohraniti se mora vse kamnoseško izdelane stavbne člene in vse(!, op. MJ) dekorativne elemente.
III. Ministrica pri odločanju ni pretehtala razloge za odstranitev, prezrla je, da veljavni ODLOK o PUP za CO 2/16 KOLIZEJ, kjer odstranitev ni dovoljena, “trajne gospodarske temelje za ohranitev Kolizeja” zagotovlja s tem, da je objekt dopustno radikalno prenoviti, prizidati in reprezentativno preurediti prostor proti župančičevi ulici z vhodnim paviljonom.
IV. Ministrica je napačno uporabila pojem fizičnega izravnalnega ukrepa, saj investicijo operne hiše za oživitev prestižnega hotela ob Gosposvetski ne moremo šteti za “ukrep za ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega pomena” kot je Cukrarna.
V. Ministrica je napačno uporabila pojem finančnega izravnalnega ukrepa, saj sofinanciranje obnove strehe Cukrarne in dokumentacije za obnovo tega objekta cca 0,75 mio ‚¬ ne moremo šteti za “ukrep po učinku sorazmeren pomenu odstranjenega spomenika”, ki ga sam direktor Jože Anderlič ceni na 26 mio ‚¬.
MINISTRICA JE SEBI,
županu MOL in politični opciji, ki ji pripadata, pridobila (ne)premoženjsko politično korist uspešnih politikov (glej: http://www.dnevnik.si/€śrušitelji so tudi rešitelji”):
- z odločbo v upravnem postopku na osnovi političnega dogovora z županom MOL;
- v svojstvu državnega organa s posegom v pristojnosti MOL (glej: dopis SVRSLSRP);
- v pripravah na Zakon o glavnem mestu z dvostranskim dogovorom mimo Vlade RS;
- z zavajanjem, da ima upravno-strokovno podporo (glej: Sklep strokovnega sveta ZVKDS, AB-magazine, št.179-180, Divja misel, MK).
MINISTRICA JE LASTNIKU
Palače Kolizej pridobila veliko premoženjsko korist, ker mu je z upravno odločbo:
- zagotovila iztožljivo pravno podlago za fizično odstranitev (rušenje) objekta, za razliko od manj sigurne pravne podlage v mestnem odloku;
- zagotovila trdnejšo “papirno” podlago za knjižno aktualizacijo vrednosti za novogradnjo pripravljenega zemljišča in verjetno reprogramiranje kreditov, za razliko od težjega reprogramiranja vrednosti obnovi spomenika namenjenega zemljišča;
- podcenila vrednost izravnalnega ukrepa, ne da bi pred tem pridobila izvedensko cenitev škode.
MINISTRICA JE JAVNI DOBRINI,
ljubljanski dediščinski substanci prizadejala veliko škodo:
- v vrednosti spomenika, ki bi bila fizično nenadomestljiva,
- v vrednosti škode, ki bi morala biti poplačana po ceni, ki upošteva njegovo stanje;
- ker je državi onemogočeno odgovorno vključenje spomenika v razvojno načrtovanje trajnostnega razvoja (vključno z namenskimi evropskimi skladi);
- ker je izločena pravica vsakogar do uživanja v vrednotah spomenika Palače Kolizej
- glede javne koristi sodelovanja javnosti, NVO in civilne družbe v zadevah varstva.
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
za saniranje škode iz pravnomočnih odločb slone tudi na elementih iz kazenskih ovadb, predvsem zato je tudi ovadba podana. Dost’ ‘mam tega, da politični kolegi na sceni ljubljanske nepremičninske tajkunizacije uničujejo svoje kolegice od Vike Potočnik in Danice Simšič naprej, ki bi lahko sicer politično blestele še naprej, v primeru Majde Širca Ravnikar pa nepremičninsko tajkunizacijo razširjajo še na kulturno dediščino.
Iz te kazenske ovadbe bo ministrica lahko našla nastavke za ravnanje po enem od (po)pravnih inštrumentov, kot so obnova postopka, sprememba, odprava in razveljavitev odločbe v zvezi z upravnim sporom ali po nadzorstveni pravici, (izredna) razveljavitev ali, najbolje, nastavke za ničnost odločbe, kajti s tem se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.
V zvezi s pravnimi posledicami pa je organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, ki je pristojen začeti postopek. Zato bo kazenska ovadba poslana nekolikanj več vladnim organom, tudi parlamentarnim in tudi političnim.