"Zeleni" nagovor
LJUBLJANČANI IN LJUBLJANČANKE
Svoj programsko politični credo Zelenim danes ni težko utemeljevati, saj paradigma trajnostnega razvoja sloni na uravnovešenosti njegove eko-socialne in gospodarsko-prostorske osnove.
Zeleni smo na poziciji učinkovitosti gospodarstva in prostorskega urejanja nasproti enakim pravicam do socialne varnosti in ekološke neoporečnosti, na poziciji sozvočja družbenega in fizičnega okolja. Utemeljevati tudi ni treba zavzetosti za kakovost življenja v vseh njenih sestavinah, snovni in duhovni.
Utemeljevati tudi ni treba potrebe po organski mestni rasti Ljubljane, učinkovitem kopičenju in pravični razpršitvi arhitektur in mestnega utripa. In obratno zasebnosti in miru. In po e(ste)tiki. Tudi ne učinkovite zasnove in financiranja mestne infrastrukture in javnih služb in pravične dostopnosti do družbenega standarda, kulture in rekreacije. Tudi ne, da je medsebojno prehitevanje kapitalskih iniciativ po »lokaciji, lokaciji in lokaciji« treba samo usmerjati in pogojevati z javnim interesom meščanov v izogib stihijskemu ropanju mestne substance.
Utemeljevati pa je treba sposobnost uresničitve creda in projektov, naravnanih v sonaravnost in kakovost v vsaki sestavini ustvarjanja in bivanja. Še posebej v pogojih popolnega soočenja dveh političnih blokov v državi in mestu, virtualno levega in virtualno desnega. Kajti oba sta v svoji biti ozko (neo)liberalna, v zgodovini mesta izkazano roparska, v zadnjem času pa roparska pomočnika svojih neprosvetljenih kapitalskih botrov. Oziroma, še bolj za prenapihnjeno “razvojništvo” brez stvarne kapitalske osnove, vlada virtualni kapital.
In za ropanje mestnih naravnih in razvojnih resursov in financ gre, saj v mestu ni končan proces lastninjenja ne javne infrastrukture, ne cest, ne parkov, ne energetike, ne javnih podjetij, ne zemljišč za stanovanjsko gradnjo, še zasebnih dvorišč in parkingov ne. Ali je sposoben nepremičninar na krmilu mesta zagotoviti mestu prijazno zadnjo in največjo slovensko tranzicijsko pri(h)vatizacijo?
Tudi procesa mestne urbanistične zasnove in določitve mestu potrebnih in eminentnih lokacij se še niso lotili. Levo-desne liberalce je treba spoznati kot enovitega »zunanjega sovražnika« Ljubljane in trajnostnega mestnega razvoja, da bi se bili prisiljeni preobraziti. Seveda le ob spoznanju, da je od projekta do projekta možna sinteza, kjer ni ne zmagovalnega virtualnega kapitala ne poraženega mesta. Kjer ni poražena ne roka na desni, ne srce na levi. Kjer je zgoraj jasna vizija in so spodaj zaznane male reči. Um(etnost).
V aktualni mestni politični opciji ni ne vizij, so le virtualni projekti, ni inženiring znanj, mestne uprave ne znajo izkoristiti, zunanjih znanj ne naročiti. Čemu bo bogati prestolnici money maker, če prva leta ni najela niti tolarja kreditov in je imela v mestnem proračunu 19 mio EUR v rezervah, ker ni projektov? Danes pa je mestna blagajna zakreditirana brez učinkov, še zemljišča so le “mrtvi kapital”.
V sposobnosti nove povezovalne paradigme, misliti konceptno in delovati detajlno v izoblikovani mestni in (samo)upravni strukturi sedemnajstih četrtnih skupnosti je pravi izziv. Zato Zelena koalicija nastopa s kandidatom za župana, z listo fifty-fifty kandidatov in kandidatk v mestni svet, ter z listami kandidatov v skoraj vseh četrtnih skupnostih.
V mestni svet sta bila ”podvojeno” izvoljena Miha JAZBINŠEK in Tomaž OGRIN, v svete petih četrtnih skupnosti pa Peter RONDAIJ za Bežigradom, Karli BRADAČ v Centru, Marjeta RUTAR GORJAN v Dravljah in Tatjana BURNIK pod Rožnikom. Tudi v ostalih ČS smo dosegali časten uspeh z nekaj manjkajočimi glasovi v pogojih LZJ »cunamija«.
Sploh pa, čestitke za izvolitev in utrditev položaja v Mestnem svetu MOL zasluži dosedanja mestna opozicija SDS, SD, NSi in DeSUS, kajti niso uvršćene niti vse parlamentarne stranke (Zares, SLS, SNS), LDS pa je uvrščen le z enim svetnikom.
Miha JAZBINŠEK,
svetnik Zelenih Slovenije
v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana
