Spoštovani,
Pošiljam Vam tekst kot »amicus« Plečnika in dediščine nasploh, ki sem ga sicer poslal tudi ministrici Širčevi, pa ne bo nobene škode, če tudi vam.

adamic-lundrovo-nabrezje.JPG

»Centralna ljubljanska tržnica« je neartikulirana entiteta tudi v svoji gospodarski funkciji, še posebej po združitvi dveh javnih podjetij v Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. (JP LPT). Zadnji Pravilnik o tržnem redu navaja »odprto tržnico na Vodnikovem trgu, Pogačarjevem trgu, Adamič Lundrovem nabrežju in na Dolničarjevi ulici«, z mandatom župana Zorana Jankoviča pa se Adamič Lundrovo nabrežje (zgodovinsko osrednji tržni prostor) kot tržni prostor iz mestnih aktov in poslovnih načrtov javnega podjetja opušča. Aktualni mestni Odlok o urejanju in čiščenju javnih tržnic (Ur. l. RS, št. 33/08) sploh ne določa njenih objektov in območja, vpeljuje le nedoločni pojem »objekti gospodarske infrastrukture javne službe na Centralni ljubljanski tržnici«, tako, da tudi interni akt javnega podjetja Tržni red na ljubljanskih tržnicah (Ur. l. RS, št. 90/06) nima z vidika upravljanja zaprtih in odprtih tržnih prostorov pravne podlage s strani MOL v funkciji lastnika teh prostorov.

Zato pa se v veljavnih aktih MOL Adamič Lundrovo nabrežje skupaj s Ciril Metodovim trgom sočasno določa kot »javna parkirna površina, kjer se plačuje občinska taksa« (Odredba €¦, Ur. l. RS, št. 33/08 in 94/08), kot »mestna cesta ali krajevna cesta (LK)« (Odlok o kategorizaciji občinskih cest, Ur. l. RS, št. 70/05 in 33/08) in kot »območje za pešce« (Odredba €¦, Ur. l. RS, št. 33/08 in 55/09).arkada_3_precni-prerez.jpg

Entiteta živilskega trga je okrnjena na objekt pokritih tržnic in »tradicionalno rabo prostora« ob njem. Izjemni dolgotrajni napori civilne iniciative Tržnice ne damo in moj zasebni pisni in grafični predlog ministrici Majdi Širca so doprinesli opredelitvi vsaj Adamič Lundrovega nabrežja kot vplivnega območja vsaj objekta Plečnikovih tržnic, kar je z vladnim Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (Ur. l. RS, št. 51/09) stopilo v veljavo pred dnevi, 18. julija. Pred arkadami (parcela št. 153/34, k. o. Ljubljana mesto) je vsaj do Semenišča in Mahrove hiše vzpostavljen režim prepovedi gradnje, ohranjanja obstoječega nepozidanega odprtega prostora z njegovo tradicionalno rabo, kjer je to nujno za ohranjanje integritete spomenika ter ohranjanja vedut na spomenik in obratno.

»Tradicionalna raba« pa zopet ni specificirana, temveč prepuščena vsakokratni diskreciji v upravnem postopku. Izjemoma so dopustne nujne, predvsem podzemne komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske ureditve, kamor komercialne garaže in prometa, razen funkcionalne dostave, seveda, ni moč prištevati. Ĺ˝al vlada v tem vplivnem območju ni predpisala »integralni« varstveni režim, čeprav se na tej parceli nahaja drevored-spomenik, pa tudi ni dodala predlaganega kulturnovarstvenega presežka, predstavitve ali prenove arheoloških ostalin ob Ljubljanici (vodni stolp na izteku srednjeveškega obzidja).

S tem bi bil še bolj obranjen vsaj ta del tržnega prostora, čeprav ima že sama tehnična neuresničljivost izgradnje garaže pod živilskim trgom tri etape:
1.) Natečajni projekt arhitektke Mojce ÄŚernigoj Švigelj izpred devetdesetih let je predvidel uvoz-izvoz na Poljanskem nasipu s spornim »polžem« na lokaciji platoja pred današnjo Pravno fakulteto in previsno v vodni svet Ljubljanice. Z izgradnjo fakultete in Kapitlja po umestitvi arhitekta Andreja ÄŚernigoja pa se je dodatno izgubil celo smisel garaže pod trgom, saj so kapacitete garaž na Poljanskem nasipu še danes neizkoriščene.
2.) Janković-Koželjeva projektna zamisel iz predvolilne kampanje 2006 sem, z uvozom-izvozom na predprostoru četrtine arkad od Zmajskega mostu sem, je dobila na celotnem Adamič Lundrovem nabrežju za predstražo nasilno »na črno« vzpostavljeno prometnico za dovoz v celotno območje Stare Ljubljane in tudi čez Tromostovje na Wolfovo in ÄŚopovo, da bi se kasneje spremenila v podzemno prometnico do Pogačarjevega trga. Ob javnem propagiranju še nasilne »etapnosti« izgradnje sta družno »porodila« civilno iniciativo Tržnice ne damo.
3.) Zadnja natečajna rešitev je uvoz-izvoz sicer locirala s Krekovega trga ob slepi fasadi Mahrove hiše, vendar podzemna garaža pod Vodnikovim trgom povsem nerazumno ne odraža nadzemne uveljavljene strukturiranosti prostora vključno z vegetacijo (s tem pa se tudi odpoveduje možnosti subtilne in omejene etapnosti), vertikalne komunikacije v kleti in prezračevalne naprave pa so locirane kar v samem živilskem tržničnem prostoru.

Spodnja korespondenca (igračkanje s popolno prometno zaporo):

al-nabrezje.JPGOd: Miha Jazbinsek
Poslano: 20. julij 2009 14:27
Za: ‘Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.’
Zadeva: parkiranje na Adamič Lundrovem nabrežju, Mačkovi in Ciril Metodovem trgu
Spoštovana ga. Duhovnik,
zaprošam Vas za informacijo javnega značaja, na osnovi katerih upravnih ali poslovodnih aktov MOL ali JP LPT se ne izvaja parkiranje na Adamič Lundrovem nabrežju, Mačkovi in Ciril Metodovem trgu.
Lep pozdrav, Miha Jazbinšek

Spoštovani,
Parkiranje se ne izvaja na podlagi Dovoljenja za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009, z dne 02. 07. 2009, ki ga je izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana.
Lep pozdrav
Javno podjetje
Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o.
Darja Pungerčar
Vodja sektorja parkirišč

me obvezuje na sledeči prispevek k profesionalnosti vodenja javnih infrastrukturnih investicij:

1. Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za promet in Ministrstva za finance zaradi opustitve dejavnosti JP LPT d.o.o. brez potrebe na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica in Krekov trg.
2. Kazenska prijava uradne osebe v Mestni upravi MOL (zloraba uradnih pooblastil) za izdajo »Dovoljenja za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009«, kljub temu, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja za odobreni poseg in da za zaporo in prekop na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica, Krekov trg in tunel pod Gradom investitor ni zaprosil.
3. Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za Prometni elaborat JP LPT, d.o.o., št. Z 06/180-09 z dne 30. 6. 2009 za prometno zaporo, za katero ni nihče zaprosil.

Namreč:
Oškodovanje javnega podjetja na lokaciji, namesto končne ureditve peščeve cone

2. 7. 2009 je Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana izdal »Dovoljenje za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009«. Dovoljenje je izdano investitorju Energetiki Ljubljana, d.o.o. oz. izvajalcu KPL za 3. faze:
1. faza, popolna zapora obeh uvozov v območju Tržnice se je iztekla 6. 7. 2009;
2. faza, popolna zapora Adamič Lundrovega nabrežja (za kar sploh ni bilo zaprošeno) se je iztekla 15. 7. 2009;
3. faza, zapore Kopitarjeve, Predora in Ciril Metodovega in Vodnikovega trga se bo iztekla 31. 8. 2009.

To zaporo je JP LPT zlorabil za to, da so v mesecu juliju porušili najprej na črno, a pozneje legalizirane parkiriščne objekte in naprave izpred dveh let. Kljub organizacijskim možnostim se ne opravlja več nobena od dve leti nazaj vzpostavljenih in propagiranih »propulzivnih« funkcij JP LTP na tem prostoru, vključno s parkiranjem čez vikend za oživitev mestnega jedra, tržnično funkcijo pa se slabi. Na zaprosilo za informacijo javnega značaja, na osnovi katerih upravnih ali poslovodnih aktov MOL ali JP LPT se ne izvaja parkiranje na Adamič Lundrovem nabrežju, Mačkovi in Ciril Metodovem trgu se je izkazalo, da samo na podlagi citiranega dovoljenja za zaporo in prekopavanje.

Dejansko pa se še naprej izvaja popolna zapora uvoza in Adamič Lundrovega nabrežja, Pogačarjevega trga, Mačkove in Stritarjeve ulice, ki ni bila nikoli dovoljena in ki ni nikomur in ničemur potrebna. Na tej potezi se ne rekonstruira infrastruktura in ne gradi (Mesarski most). Obenem gre tudi za izločitev Krekovega trga iz »pogona«. Očitno gre za županovo »etapnost« tudi povsem nepotrebnih zapor s ciljem protipravne opustitve poslovnega predmeta in s tem načrtovane izgube JP LPT, d.o.o. v nesmiselni psihološki vojni za garažo, ki je ne namerava in ne more graditi v tem mandatu.

468

precni-prerez-predor.JPGBrez podgobja ni gobe, brez državne DARS ni tajkunskega SCT. In zakaj je Ivan Zidar težko ulovljiv s tem, ko ga pripirajo, iščejo vladne papirje, preiskujejo transakcije in utaje davkov? Ker ga lovijo na napačnem koncu, da grehi Vlade, ministra Radovana Ĺ˝erjava in Uprave DARS ne pridejo na plan. Kajti tat dakoplačevalskega denarja je DARS, SCT pristavi lonček za ekstra profite le tam, kjer se DARS-ova računica zatakne po nemarnem, po neznanju ali za nalašč. Ali pa v spregi s politiko, topot škodljivo za Ljubljano kljub paktiranju župana Zorana Jankovića in nadzornika Franca Slaka, mestnega svetnika NSi.

V primeru Šentviškega tunela in polnega priključka avtoceste na Celovško, ki sta objektivno in nujno potrebna, pa se zgodba zapravljanja začne že z Ropovo vlado, ki je polni priključek opredelila »mogoče je, mogoče ni«. In se je DARS »iskal« in na način »narezane salame« od leta 2003 pridobil 13 ločenih gradbenih dovoljenj (čeprav je odsek med Brodom in Kosezami prometno-tehnično nedeljiva celota), pa še do danes nima dovoljenja za elektrostrojne inštalacije v obeh galerijah, za šestpasovni del trase, za finalizacijo priključnih ramp, za priključek in za razširitev državne Celovške ceste do Stanežič. Salama efekt je, seveda, micelij za aneks na aneks, ko se posamezna gradbena dela zaračunavajo kot ločen finančni posel. Nato so tu še »dodatna«, tunel pa se je sploh odprl brez dokončanih projektov in tehničnega pregleda v »poslovnem« roku.

Zakaj vlada ni sprejela odstopa Ĺ˝erjava in uprave DARS? Ker jih je zlorabljala, da so se »slikali« pred turistično sezono, ker so Zidarja stiskali pri pretesnih rokih za dokončanje tunela »z nasiljem nad fiziko in realnostjo«, ker je »omet dol padu« vsem skupaj in lovopust na tunelu velja za vse, tudi za SCT. Razkrile bi se tudi kršitve evropske in slovenske zakonodaje: asfalt namesto betona, protipožarna odpornost 90 minut namesto 120, pa še omet je odpadel ravno na požarno kritičnih mestih pod železnico. Zidar je dobil nov posel za 21 mio evrov za rampi in priključek na Celovško. In zopet mu plačujejo situacije za dela brez vseh projektov in dovoljenj, tako pa se s polnim priključkom ne ujame turistične sezone 2009. Za odpravo teh min pa minister Patrik Vlačič nima roka leto 2014, kakor živi DARS v (samo)prevari, temveč takoj.

Miha Jazbinšek